Skupinska Psihoterapija

SKUPINSKA PSIHOTERAPIJA

Imate težave v odnosih z drugimi in v komunikaciji? Se vam zdi da ne glede na to kako se trudite vas drugi ne slišijo ali razumejo? Vam očitajo, da mislite samo nase, ste preveč…. (dopolnite sami) ali premalo …. (dopolnite sami) in ne razumete zakaj? Vas vedno preslišijo ali pozabijo pri vabilih? Ne dobite odziva kot si ga želite? Če lahko odgovorite pritrdilno na katero na gornjih vprašanj ali bi enostavno samo želeli izboljšati kvaliteto svojega življenja je skupinska terapija lahko prava rešitev za vas.

Skupinska psihoterapija poteka v manjših skupinah. Je učinkovita metoda za prepoznavanje svojih vzorcev, načinov funkcioniranja in za učenje premagovanja svojih težav in stisk, hkrati pa tudi za odkrivanje svojih notranjih virov moči in potencialov. Ponuja varen prostor zaupnosti in pripadnosti, prostor, kjer je možno in zaželeno biti pristen in iskren, izraziti in konstruktivno naslavljati svoje mnenje in občutke.

Skozi medosebne odnose v skupini se lažje učimo tudi drugačne in učinkovitejše komunikacije in izražanja svojih čustev; ter preko ostalih članov skupine, ki so nam kot nekakšna ogledala, spoznavamo, prepoznavamo in razrešujemo vzorce, ki nas ovirajo v vsakodnevnem življenju, ter nam onemogočajo vzpostavitev boljšega odnosa s sabo in z drugimi.

Skupine in program psihoterapevtske skupine so različne glede na obravnavano tematiko in okvir delovanja (glede ciljev, okvira srečanj, trajanja, in podobno).

Dogodki in skupine

Irvin D. Yalom navaja naslednje najpomembnejše terapevtske faktorje skupinske psihoterapije, katere so glede na raziskave izpostavili udeleženci skupin oz. kar so najpogosteje prepoznavali kot koristi skupinske psihoterapije, kot sledi:

1. Odkritje in sprejemanje prehodno nepoznanih ali nesprejetih delov sebe.
2. Zmožnost izreči, kar me muči, namesto da to držim v sebi.
3. Slišati iskrena mnenja drugih o meni.
4. Učenje, kako lahko izražam svoja čustva.
5. Povratna informacija ostalih članov skupine, kakšen vtis naredim na njih oz. kako me doživljajo.
6. Možnost izražanja negativnih in/ali pozitivnih misli o drugih.
7. Učenje, da moram sam/a prevzeti končno odgovornost za svoje življenje in kako živim – ne glede na to koliko vodstva in podpore dobim od drugih.
8. Učenje, kako me drugi vidijo.
9. Doživeti, kako so drugi razkrili neprijetne stvari o sebi, prevzeli tveganje in od njega pridobili, mi pomaga, da se tudi sam/a lažje razkrijem.
10. Občutek večjega zaupanja v skupine in druge ljudi.