PRIKRITI NARCISIZEM 1.del
Običajno, kadar govorimo o narcisizmu, je v ospredju grandiozen ali maligen tip. Vsaj navzven karizmatični, sijoči, navidezno samozavestni, očarljivi, duhoviti in jih je lažje prepoznati – če ne drugega, da si pomagamo z opisi, posnetki na spletu.
PRIKRITI (tudi RANLJIVI ali PASIVNO – AGRESIVNI narcisizem) je tudi v DSM klasifikaciji poznan šele nekako zadnjih 20-25 let, in ga je pogosto težko diagnosticirati tudi bolj izkušenim psihoterapevtom, še toliko težje osebam, ki so vpletene v tovrstne odnose. Predvsem kot že ime pove, ker so toliko prikriti, skriti in pogosto (če se že vključijo v psihoterapevtski proces) prinašajo v ospredje drugo simptomatiko. So pa vsaj po mojih izkušnjah mnogo bolj razširjeni kot je običajno poznano, in tudi tovsrtni odnosi veliko bolj toksični kot je spošno poznano.
Za uvod, KAKO BI JIH NA KRATKO OPISALI? Primerjalno z drugimi tipi narcisov so prikriti narcisi veliko bolj zadržani, pogosto lahko delujejo tudi morda kot depresivni, anksiozni, se čutijo ali kažejo navzven kot žrtev. Svojo narcistično naravo ali osebnostno motnjo pogosti skrivajo za masko navidezne prijaznosti, ustrežljivosti, sprejemljivosti. Tudi podrejenosti, skromnosti ali nesamozavesti.
Ni pa zato ta tip narcisov nič manj škodljiv, nasprotno, saj gre za zelo prikrite in zahrbtne emocionalne zlorabe.
Njihovo močno orožje je (prikrita)manipulacija, da dobijo, kar želijo, zelo uspešno znajo tudi okriviti druge za vse (vključno s svojimi) napakami.
Veliko ljudi se niti ne zaveda, kaj se realno dogaja, in da je v ozadju realna (narcisistična) zloraba. Morda se samo počutijo vse bolj izpiti, izčrpani, vse manj vredni, zmedeni. Krivijo se za težave v odnosu, si očitajo, da se premalo trudijo (kar jim seveda tudi drugi da vedeti) in se potem trudijo še bolj. Brez resnega uspeha seveda, saj narcisu ni resnično v interesu skupno dobro ali dobro drugega.
Običajno je močno prisotna tudi kognitivna disonanca: nekdo navzven deluje na primer tako zelo skrben, ljubeč, čuteč, prijazen, po drugi strani pa doživljamo (ko smo sami), da je ta oseba kruta do nas, nas kontrolira, manipulira. Ne vemo pri čem smo in kaj je resnično, smo vse bolj zmedeni in izčrpani, izgubljamo vse bolj občutek sebe.
Prikriti narcisi morda celo dajejo vtis, da so dobri poslušalci in da jim je resnično mar. Istočasno pa na nek način povzročijo, da se počutimo grozno v sebi, razvrednoteni, da je nekaj narobe z nami. Izgubljamo zaupanje vase, v svoje občutke, v svoje delovanje. Morda z določeno izjavo, ki smo jo po njihovo seveda sami mi tako razumeli; z zanikanjem in negiranjem; z na videz prijazno izjavo o našem izgledu, ki nas pa istočasno razvrednoti, z navideznim razumevanjem, ki pa vključuje prelaganje odgovornosti; morda z dejanji, ki so v nasprotju z izrečenim in istočasnim zanikanjem. taktik je veliko.
Še posebej težko je, ker navzven pogosto kažejo predvsem svojo navidezno, lepo, dobro plat. Posledično se dogaja, da ostajamo z vsemi težkimi občutki sami, ker navzven izgleda lahko vse v redu, in naši bližnji, prijatelji ne morejo razumeti, kaj se dogaja in da je možen takšen razkorak med persono, ki se kaže navzven, in realnostjo odnosa. Ter obračamo nase – no, če nihče ne vidi teh zlorab ali da je kaj narobe, mora biti problem v meni.
Po vseh izkušnjah pri delu predvsem z žrtvami tovrstnih odnosov in tudi iz lastne izkušnje lahko rečem: niste sami, niste nori, nič ni narobe z vami. Lahko si zaupate in svojim občutkom. Predvsem pa je pomembno, da se podate na pot prepoznavanja, zavedanja in (samo)zdravljenja. Da pridobite znanje, ki bo dalo tudi moč za naprej.
V nadaljevanju bomo tako pogledali značilnosti, taktike, običajne faze tovrstnega odnosa in tudi običajne lastnosti tarč prikritih narcisov. In pa seveda kako se lahko izognemo oz. si pomagamo. Ker si zaslužimo lepo življenje in odnose, spoštovanje, pristno iskrenost, mir..
Se beremo, objem ?