STRUPENA ČUSTVA -UVOD

Odločila sem se, da namenim naslednjih nekaj zapisov strupenim čustvom ali občutkom. 💣☢️

Oziroma, da je že takoj jasno – strupenih čustev pravzaprav ni. Pogosto pa se dogaja, da določena popolnoma osnovna, človeška čustva ali občutke , prikrijemo ali potlačimo. Ali uporabimo kakšen drug mehanizem zanikanja.

Zaradi strahu (da ne bi bili sprejeti, da da nas bodo zasmehovali…) ali pa zaradi sramu se ločimo od lastnosti ali čustev, katere ocenjujemo kot nezaželene ali jih prikrivamo. Pred sabo in drugimi. Se pretvarjamo, da enostavno nismo to, ali pa da ne čutimo to, kar menimo, da drugi smatrajo kot neprimerno. Ali da bi jih prizadelo.

Iščemo načine kako bi lahko prikrili pred sabo in drugimi. Ta čustva oz.občutki so pogosto jeza, žalost, prizadetost, obup, sovraštvo, sram in podobno.

Posledično začnejo naša čustva, če jih ne izrazimo, trohneti, energija povezana z njimi zastane in kot bi bilo notranje vse bolj toksično, strupeno.

Ko se strah v določeni situaciji ali okoliščinah poveže z enim ali več zanikanimi, potlačenimi, neizraženimi čustvi, deluje kot aktivni pogon za ta naša čustva, in nas vodi v samo-sabotažo. Samo-destrukcijo.

Vsak od nas to pozna. In ja, tudi jaz zelo dobro. Predobro.

Pomislite pri sebi, kolikokrat ste že pripeljali sebe v kakšne situacije, kjer veste, če iskreno pogledate v sebe, da ste bili sami tisti, ki ste pravzaprav minirali za kar ste si prizadevali ali uničili, kar ste si morda tako zelo močno želeli. In potem niti niste mogli razumeti, kaj se je sploh zgodilo. Ali pa niste vedeli, znali, zmogli drugače….

Izjemno pomembno je, da razumemo, da ČUSTVA POSTANEJO PROBLEMATIČNA ALI STRUPENA LE, ČE JIH NE MOREMO ALI ZNAMO, ALI PA SI JIH NE DOVOLIMO IZRAZITI NA NEK ZDRAV NAČIN. TER JIH NE PREDELAMO. Ne damo energiji možnosti, da se sprosti, da se prosto premika. In vplivajo potem toksično tudi na naše misli, da se ujemamo v vzorec destruktivnega mišljenja. Strupene, destruktivne misli vplivajo na naša čustva, čustva oblikujejo naše misli, in tako tonemo vse globlje navzdol.

Na primer, premlevanje, vsi poznamo precej dobro, ženske smo pa sploh strokovnjakinje: zgodi se nekaj slabega, nekaj kar nas prizadene, pa tega ne moremo spustiti ali izraziti tega ne zdrav način. In se poveže običajno to še z nekimi slabimi izkušnjami od prej. In začnemo razmišljati, ja pa saj res, saj sem vedel/a, da se bo to spet zgodilo, kako pa drugače. Kako sem neumen/na. In tako naprej. Se zbudijo zraven novi spomini na podobne izkušnje, poveže še drugo čustvo zraven, pa spet na novo. Smo ujeti v tem in iščemo nove izkušnje, ki nam potrjujejo to pričakovanje.

Če iskreno in pogumno pogledamo v sebe, bomo lahko za vsakim uničevalnim ali samodestruktivnim dejanjem odkrili enega ali več neizraženih, potlačenih čustev.

Vendar POT, REŠITEV OBSTAJA ➡️. Če si dovolimo svoja čustva na polno začutiti, sprejeti, se družiti nekaj časa z njimi in pobrati lekcije iz njih, ter jih potem spustiti. In naslednjič ko pridejo, ne gremo avtomatično v stare vzorce in navade, ampak pogumno smo z njimi. Se soočimo. Vsakič znova. Vedno pogosteje in potem tudi vedno lažje.
Dokler se ne spoprijateljimo z njimi in jih sprejmemo. In hkrati s tem svoj sram in ranljivost.

🎁NAREDIMO TO ZASE! 🎁 Ker si zaslužite, in ste vredni da živite, reagirate bolj zdravo in celovito.

Do naslednjič – opazujte se. Opazujte svoje telo, kakšni občutki/čustva vam pridejo, pa kje in kako jih potlačite, zanikate. Ali morda okrivite druge… kaj se zgodi? Kaj zaznavate?

Samoopazovanje in samozavedanje sta bistvena koraka na naši poti k spremembi. Katera se moramo pogosto priučiti nazaj.

Če se vam zatakne ali bi želeli učinkoviteje razreševati sem pa tudi jaz tu za vas. Da vam pomagam in podprem pri čiščenju in razreševanju 💖

Naslednjič podelim pa kratko zgodbo v povezavi z napisanim…