POT DOMOV ali ŠE MALO DRUGAČE O PSIHOTERAPIJI
Življenje je proces. In psihoterapija je proces, ki podpira življenje. Proces, ki je hkrati pot in delo. Pot nazaj k Sebi. Svoji esenci, svojemu bistvu. Ne glede na to, od kje prihajamo, kako težka ali morda lahka je bila naša pot do sedaj, čez kakšne vse prepreke, ovire, zavoje v koliko slepih ulic nas je vodila naša pot do sedaj, kolikokrat smo že padli in se pobrali.
Vedno se lahko vrnemo nazaj k Sebi. Oziroma se spomnimo tega, kar v svojem bistvu, v svoji esenci smo. Najdemo nazaj svojo radost in celovitost, varnost, stabilnost, slišanost. Svojo moč in opolnomočenje. Ali karkoli je že tisti kar iščemo.
Psihoterapija nam lahko služi in nas podpira na tem našem popotovanju. Nam pomaga postaviti stabilne notranje temelje, razumeti naše doživljanje, čutenje in vzgibe. In zakaj se nam določene stvari v življenju dogajajo, razreševati komunikacijske prepreke in nesporazume.
Daje nam prostor, ko imamo ob sebi nekoga, ki nas brezpogojno sprejema in verjame v nas, nas čuti, sliši in razume, in nam nudi zrcalo, varen prostor za raziskovanje. In nas vzpodbuja in nam pomaga držati smer, ko obupujemo in izgubljamo voljo. Nežno in hkrati odločno, varno in zanesljivo podpira in služi procesu našega Življenja, ki se razkriva tudi v procesu psihoterapije.
Dokler ne pridemo tja, kamor želimo. Domov, k Sebi. Ali vsaj nekaj korakov bližje temu. K notranji izpolnjenosti, radosti, stabilnosti.